Izvoljeni župan New Yorka je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da aretira izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bo ta obiskal mesto.
Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.
Evropski uradniki naj ne bi več zaupali posebnemu odposlancu ameriškega predsednika, Stephenu Witkoffu, glede informacij o konfliktu v Ukrajini. Po poročanju Politica, evropski predstavniki dvomijo, da Witkoff zanesljivo prenaša informacije predsedniku Donaldu Trumpu, zato naj bi raje komunicirali neposredno z njim.
Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.
Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je na referendumu doživel hud poraz, saj so volivci zavrnili vse štiri predloge, vključno z ustanovitvijo ustavodajne skupščine in namestitvijo tujih vojaških baz. Večina volivcev je nasprotovala tudi odpravi financiranja političnih strank iz državnega proračuna in zmanjšanju števila poslancev v državnem zboru.
Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je ostro kritiziral finskega predsednika Alexandra Stubba zaradi njegove izjave o potrebi po vojaškem pritisku na Rusijo za rešitev ukrajinskega konflikta. Mema je citiral Stubbovo izjavo, da je treba Ukrajini zagotoviti orožje za napade na Rusijo in njeno vojaško industrijo, saj naj bi bil to ključ do rešitve konflikta.
Visoki jemenski uradnik je izrekel ostro opozorilo tistim, ki podpirajo Izrael in posredujejo proti Jemnu, rekoč, da bodo 'zažgani'. Grožnja nakazuje na morebitno zaostritev napetosti v regiji.
Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.
Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.
Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju dejal, da Madžarska ne bi sprejela ponudbe Rusije za priključitev ukrajinske Zakarpatije, tudi če bi jo prejela. Orban je to izjavil v pogovoru z generalnim direktorjem nemške medijske skupine Axel Springer.
Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.
Zunanji minister Wadephul je v Bosni in Hercegovini začel diplomatsko turnejo po Zahodnem Balkanu. Pričakuje se, da si bo v regiji prizadeval zatreti poskuse vplivanja Rusije in Kitajske.
Turčija je predlagala skupno vodenje naslednje podnebne konference ZN COP31 z Avstralijo, da bi rešili spor glede tega, katera država naj bo gostiteljica. Obe državi sta leta 2022 oddali ponudbi za gostiteljstvo, vendar dogovor še ni bil dosežen, zato se pogovori nadaljujejo.
V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.
Predsednik ZDA, Donald Trump, načrtuje sprejem savdskega kronskega princa Mohammeda bin Salmana v Beli hiši, ki bo potekal s protokolom državniškega obiska. Obisk vključuje jutranjo slovesnost dobrodošlice in uradni sprejem, kar je prvi obisk princa po umoru novinarja Džamala Hašodžija.
V Nemčiji so s slovesnostjo v Bundestagu počastili spomin na milijone žrtev obeh svetovnih vojn. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob tem izpostavil pomen multilateralnega sodelovanja kot pot za preprečevanje novih konfliktov in trpljenja.
Hamas je prejel seznam s skoraj 1500 imeni Palestincev iz Gaze, ki jih pridržuje Izrael, pri čemer naj bi večino imen preverili. V Južni Afriki poteka preiskava o skrivnostnem letalu, ki je pripeljalo več kot 150 Palestincev iz Gaze. Izrael pa ostaja proti državnosti Palestine, medtem ko razorožitev Hamasa ostaja ključni cilj.
Madžarski premier Viktor Orban je v podkastu MD Meets dejal, da je nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel kljub njenemu včasih povišanemu tonu spoštoval. Povedal je, da je Merklova pogosteje kričala nanj kot njegova žena, vendar je poudaril, da je bila Merklova vedno pripravljena poslušati različne argumente in da sta se strinjala glede strateških interesov Evrope in odnosov z Rusijo.
Ukrajina si aktivno prizadeva za ponovno vzpostavitev procesa izmenjave ujetnikov z Rusijo, pri čemer upa na izpustitev 1200 ukrajinskih državljanov. Predsednik Volodimir Zelenski in vodja Sveta za varnost, Rustem Umerov, sta potrdila, da so številna srečanja, pogajanja in telefonski pogovori namenjeni reševanju tega vprašanja.
Zunanji minister Madžarske, Péter Szijjártó, je sporočil, da je Kitajska podaljšala vizumsko oprostitev za madžarske državljane za eno leto. To omogoča Madžarom, da brez vizuma potujejo na Kitajsko zaradi študija, turizma ali poslovnih vezi.
Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je izjavil, da se stiki glede priprave morebitnega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, nadaljujejo. Ušakov je tudi komentiral možnost srečanja v Budimpešti.
Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel pisni sporočili iranskega zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Vsebina sporočil ni bila razkrita.
Iranski prvi podpredsednik Mohammad Reza Aref se bo udeležil 24. srečanja Sveta voditeljev vlad (premierjev) Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Rusiji. Srečanja se bo udeležil tudi direktor za zadeve ŠOS in BRICS na iranskem zunanjem ministrstvu, Mehrdad Kiaie, ki se je že sestal z iranskim veleposlanikom v Moskvi, Kazemom Jalalijem, da bi razpravljali o sodelovanju med Teheranom in Moskvo.
Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.
Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.
Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je v Taškentu v Uzbekistanu udeležil 7. posvetovalnega srečanja voditeljev držav Srednje Azije v formatu "Srednja Azija + Azerbajdžan". Alijev je prispel v Kongresni center v Taškentu, kjer poteka srečanje.
Koordinacijski odbor združenj veteranov nekdanje OVK je sporočil, da so bile izvedene vse potrebne priprave za protest v Strasbourgu zaradi sojenja pred Specialnim sodiščem v Haagu proti nekdanjim visokim častnikom nekdanje OVK.
Predsednica stranke Kuomintang, 鄭麗文, se je srečala z direktorjem nemškega združenja v Tajvanu, Karstenom Tietzem, v sedežu stranke. Poudarila je, da je ohranjanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini ključnega pomena za nemške interese. Razpravljali so o političnih vprašanjih v Tajvanu.
Nekdanji ukrajinski poslanec Olejnik meni, da Trump uporablja korupcijski škandal v Ukrajini, da bi odstranil Zelenskega s položaja. Poudaril je, da je Trumpova administracija previdna pri tem vprašanju, saj se osredotoča na mnenje volivcev.
Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.
Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski voditelj Aleksander Lukašenko sta se po telefonu pogovarjala o praktičnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja, vključno z energetiko. Izmenjala sta mnenja o aktualnih mednarodnih temah. Dogovorila sta se za nadaljnje stike na prihajajočem vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB) v Biškeku in na srečanju voditeljev držav članic CIS v Sankt Peterburgu.
V Avstraliji se Liberalna in Nacionalna stranka sestajata, da bi razpravljali o doseganju neto ničelnih izpustov. Premier Albanese si prizadeva za sklenitev sporazumov s Fidžijem in Vanuatu.
Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.
Rusko veleposlaništvo v Združenih državah Amerike je ob 92. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Moskvo in Washingtonom izrazilo prepričanje, da se odpira 'okno priložnosti' za normalizacijo odnosov med državama.
Po poročanju L'AntiDiplomatico naj bi evropske države začele deportirati ukrajinske begunce nazaj v Ukrajino, in sicer iz Poljske, Francije in Nemčije. Evropska unija naj bi razvila načrt za izgon beguncev s pomočjo Interpola.
Kolumbijski Urad varuha človekovih pravic je poročal, da je v bombnem napadu vojske v Guaviareju umrlo šest mladoletnikov, ki so jih rekrutirale FARC. Napad je bil najsmrtonosnejši, ki ga je odredil predsednik Gustavo Petro.
Laburistična stranka v Avstraliji, pod vodstvom premierja Anthonyja Albaneseja, se zaradi preteklih izkušenj in želje po dolgoročni vladavini izogiba določenim političnim konfliktom. Strategija stranke je usmerjena v previdno vodenje države.
Odvetniki so izrazili zaskrbljenost zaradi domnevnega nasilja in pomanjkanja stikov z zunanjim svetom, ki naj bi ga bili deležni palestinski pridržani v izraelskem podzemnem centru Rakevet. Desetine Palestincev naj bi bile zaprte za nedoločen čas.
Predsednik ZDA Donald Trump je opravičil vojaške napade na ladje, osumljene tihotapljenja drog, z izjavo, da je dolgoletna ameriška strategija prestrezanja takšnih plovil na morju velik neuspeh. Njegove izjave sovpadajo z objavo ameriške obalne straže o rekordnih zasegih kokaina – 225 metričnih ton v preteklem letu. Kljub temu predsednik vztraja pri spremembi desetletij dolge strategije ZDA.
Predsednik turškega parlamenta Numan Kurtulmuş, vodja za komunikacije predsednika republike Burhanettin Duran, podpredsednik stranke AK Mustafa Elitaş, guvernerstvo Boluja in gospodarski ministri so praznovali 42. obletnico ustanovitve Severne Ciprske Turške Republike (KKTC). Vsi so objavili izjave, v katerih so izrazili podporo in solidarnost s ciprskimi Turki.
Predsednik Nove Demokratske stranke Srbije (Novi DSS), Miloš Jovanović, je poslal odprto pismo odpravniku poslov Ambasade ZDA v Beogradu, Aleksandru Titolu, v katerem ga opozarja na sum nezakonitih postopkov, povezanih s projektom, ki zadeva Generalštab. Jovanović je poudaril, da državljani ne bodo dovolili odtujitve Generalštaba, kar predstavlja tveganje za vse vpletene.
Podpredsednik ZDA Džej Di Vens je izrazil prepričanje, da je razgovor med predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom nujen za rešitev ukrajinskega vprašanja. Vens je odgovoril na kritike Kaje Kalas, ki nasprotuje pogovorom s Putinom.
Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.
Vodja države je opravil pogovore s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevim o prihodnjem sodelovanju. Poleg tega sta se v Taškentu srečala predsednika Uzbekistana in Kirgizistana.
Novi članki poročajo, da je Trump v intervjujih za različne medije Khana obtožil za naraščajočo stopnjo kriminala v Londonu in ga označil za 'gnusnega človeka', ki podpira kriminalce.
Na Cipru so obeležili 42. obletnico nezakonite razglasitve navidezne države na zasedenem ozemlju s strani Turčije leta 1983. Ministrstvo za zunanje zadeve je pozvalo vse države, naj se uprejo revizionizmu in spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Cipra. OMONOIA 29M je izrazila podporo skupnemu boju proti vsem oblikam nacionalizma.
Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poudaril, da je odločitev Evropskega sveta, da se Samit Evropske unije in Zahodnega Balkana 1. junija 2026 odvije v Črni gori, močno politično sporočilo in priznanje za napredek državljanov na evropski poti. Milatović je prepričan, da je najnovejše poročilo Evropske komisije uradna potrditev, da lahko Črna gora postane članica Evropske unije do leta 2028. Strateški cilj Črne gore ostaja gradnja evropske, moderne in močne države.
Jelica Minić iz Evropskega gibanja v Srbiji je dejala, da po njenem mnenju noben pomemben mednarodni akter več ne zaupa srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Dodala je, da Emanuel Macron, s katerim se je Vučić sestal ta teden, ne bo njegova zadnja obrambna linija v Evropski uniji.